Kaj vse zajema veja dednega prava in kako je dedno pravo opredeljeno?

Dedno pravo sodi med kompleksnejše veje prava, gre pa za prenos premoženja z umrlega na njegove dediče. Dedno pravo obsega postopek dedovanja zapuščine, ki je lahko bodisi hiter in enostaven bodisi kompleksen in dolgotrajen. V procesu dedovanja lahko pride do številnih zapletov, ki so posledica odnosov med dediči. Odvetnik za dedno pravo je strokovnjak, ki dedičem pomaga pri reševanju zapletov in sklepanju dogovorov o razdelitvi premoženja.

Poznamo dve vrsti dedovanja, in sicer dedovanje na podlagi oporoke ter dedovanje na podlagi zakona. Kot že sama beseda pove, je dedovanje na podlagi oporoke način dedovanja, pri katerem zapustnik pred smrtjo napiše svojo oporoko. Oporoka je verodostojen dokument, v katerem je jasno zapisano, kdo bo po smrti osebe prejel njeno premoženje. Oporoko zapustnik sestavi skladno s svojimi željami in preferencami. Kljub vsemu pa zakon varuje nujne dediče. To so dediči prvega dednega reda oziroma najbližji sorodniki zapustnika, ki lahko dedujejo ne glede na to, ali jih je zapustnik vključil v oporoko ali ne. Sodišče oporoko upošteva v primeru, ko je ta smiselna oziroma ima zapustnik razloge zanjo. Odvetnik za dedno pravo bo zapustnika pred pisanjem oporoke opozoril na nujne dediče in njihovo pravico do nujnega deleža.

Če zapustnik pred smrtjo ne napiše oporoke, nastopi dedovanje na podlagi zakona. Zakon določa, da imajo največ pravic dediči prvega dednega reda, šele nato pa tudi ostali sorodniki (dediči drugega in tretjega dednega reda). Dedovanje na podlagi zakona je v praksi po navadi veliko dolgotrajnejše kot oporočno dedovanje, saj se dediči velikokrat ne strinjajo s končnim izidom delitve premoženja. Če zapustnik ni imel sorodnikov in partnerja oziroma zakonca, njegovo premoženje deduje država ali občina, v kateri je imel prijavljeno stalno prebivališče.

Odvetnik za dedno pravo bo že na prvem posvetu poudaril, da je oporočno dedovanje bolj zaželeno od zakonskega. Slednje se v praksi velikokrat končna s prepirom med dediči, saj se ne morejo dogovoriti o načinu dedovanja in dednih deležih, ki jim pripadajo. Če pride do spora, je primarna naloga odvetnika za dedno pravo, da skuša kar se da hitro doseči soglasje oziroma dogovor med dediči glede dednih deležev.

V katerih primerih se je pametno za pomoč obrniti na odvetnika za dedno pravo?

Kot že omenjeno, se dediči na odvetnika za dedno pravo najpogosteje obrnejo v primeru spora. Odvetnik za dedovanje vam lahko pomaga že v prvi fazi, torej ko želi dedič dobiti vse potrebne informacije o tem, kako poteka proces dedovanja in kaj lahko pričakuje. Odvetnik za dedovanje lahko zapustniku pomaga sestaviti oporoko, ki bo veljavna.

Katere vrste oporoke poznamo po slovenskem dednem pravu?

Odvetnik za dedno pravo vam bo predstavil vse možnosti in vrste oporoke. Ena izmed njih je lastnoročna oporoka, ki velja v primeru, ko jo zapustnik sam napiše in tudi podpiše. Pomembno je, da takšna oporoka vsebuje datum in kraj priprave. Druga vrsta oporoke je pisna oporoka pred pričami. Ta je smiselna, če zna zapustnik pisati in brati. Napiše jo ob navzočnosti dveh prič, ki se tudi lastnoročno podpišeta na oporoko in tako potrdita, da je to resnična volja zapustnika. Nanjo se podpiše tudi zapustnik. Tretja vrsta oporoke je sodna oporoka, ki jo zapustnik napiše oziroma izjavi pred sodiščem. V prvi fazi postopka mora sodišče ugotoviti identiteto zapustnika, nato pa sodnik potrdi prebrano vsebino. V primeru, da zapustnik ne zna ali ne more prebrati svoje oporoke, to stori sodnik ob navzočnosti dveh prič. Zapustnik potrdi, da je to resnično njegova oporoka, in se nanjo podpiše, prav tako pa se podpišeta tudi obe priči.

Kaj vse sodi med zadolžitve odvetnika za dedno pravo?

Odvetnik za dedno pravo želi med dediči doseči dogovor in soglasje glede delitve premoženja. Dedičem mora predstaviti vse prednosti soglasnega načina dedovanja. Ena izmed glavnih prednosti je stroškovna učinkovitost, saj se v primeru spora proces dedovanja bistveno podaljša, kar pa prinese tudi dodatne stroške in nevšečnosti.

Odvetnik za dedno pravo ne sme gledati le na svojo korist in zaslužek, ampak predvsem na dobrobit dedičev. Dober odvetnik za dedno pravo je ažuren in odziven, saj mora poskrbeti, da proces dedovanja steče kar se da gladko in brez nepotrebnih zapletov. Ker je dedovanje velikokrat čustven proces, saj gre za osebe, ki so med seboj sorodstveno povezane, mora odvetnik za dedno pravo na situacijo pogledati objektivno in dejstva jasno predstaviti tudi dedičem.

Dobrega odvetnika za dedno pravo je najbolje poiskati na podlagi priporočil prijateljev ali znancev. Pomembno je, da je odvetnik za dedno pravo strokoven in zanesljiv. Več kot ima za seboj uspešno rešenih primerov dedovanja, bolj mu stranke lahko zaupajo. Ob tem je treba poudariti, da je vsako dedovanje individualen proces s svojimi karakteristikami. Dober odvetnik za dedovanje se bo popolnoma poglobil v vsak posameznem primer in vam svetoval skladno s specifikami vašega procesa dedovanja.